DIJAKI EKONOMSKEGA TEHNIKA NA DELOVNI PRAKSI

Dijaki programa ekonomski tehnik v 2. in 3. letniku opravljajo praktično usposabljanje tudi pri delodajalcih. Namen je, da spoznajo konkretna dela in naloge, tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu, razporejeni pa so po različnih oddelkih – tajništvu, komerciali, računovodstvu. Tako so naši dijaki delali že pri več kot petdesetih zasavskih delodajalcih (Termoelektrarna Trbovlje, ETI Elektroelement Izlake, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, Steklarna Hrastnik, Elektro Ljubljana – Poslovna enota Trbovlje, Stanovanjsko podjetje Zagorje ob Savi, Javno podjetje Komunala Zagorje ob Savi, Spekter Trbovlje, Rudis Trbovlje, Računovodski servis SUMMA ARS Trbovlje, INFO TIS Trbovlje, Lafarge cement Trbovlje, Dom upokojencev Franc Salomon Trbovlje, Upravna enota Trbovlje,  Občina Trbovlje, Občina Zagorje ob Savi, Slovenske železnice Ljubljana, Vrtec Trbovlje, Vrtec Zagorje ob Savi, Vrtec Hrastnik, Center za socialno delo Zagorje ob Savi, SINET Hrastnik, Fortuna Pil Trbovlje,  Zavarovalnica Triglav Trbovlje in mnoga druga podjetja, predvsem družinska podjetja staršev ter sorodnikov dijakov), nekaj pa se jih je odpravilo tudi v Ljubljano.

Sodelovanje z veliko večino delodajalcev je zelo dobro, saj dijakom omogočijo kvalitetno opravljanje dela in nalog. Mnogi nam sporočijo svoja mnenja, predloge, in sicer:

–            dijakom smo poskušali na čim bolj razumljiv   način prikazati strokovno delo naše družbe v vsakdanji praksi;
–            zadovoljni smo bili z načeli in načinom   razmišljanja praktikantov o aktualni problematiki v našem gospodarstvu,   predvsem pa z dejstvom, da so zelo dovzetni za pridobivanje znanja;
–            na podlagi pridobljenega šolskega znanja   znajo kritično in kreativno razmišljati, kar je izrednega pomena;
–            z veseljem se odzivamo na organiziranje   praktičnega usposabljanja dijakov, saj menimo, da le redno sodelovanje med   izobraževalnimi institucijami in gospodarskimi družbami zagotavlja   strokoven  kader ter posledično njegov   doprinos gospodarskemu napredku;
–            vašim dijakom želimo ponuditi kar najbolj   kvalitetno praktično usposabljanje, želimo si povratnih informacij, kako so   se počutili pri nas, kaj morda pogrešajo, njihove predloge za izboljšanje poteka   usposabljanja in podobno;
–            upamo, da se bodo tudi prihodnje leto   dijaki vaše šole odločili za opravljanje praktičnega dela v naši družbi.

 

V šolskem letu 2013/2014 bodo naši dijaki na praksi v času od 10. do 23. junija 2014. Želimo jim uspešno iskanje delodajalcev in čim več pozitivnih izkušenj na delovnem mestu.

 

aktiv učiteljev ekonomskih predmetov

BIOLOŠKA ZDRAVILA – OKROGLA MIZA

Dijaki GESŠ Trbovlje se že vrsto let vključujemo v številne mednarodne projekte na različnih področjih. Poleg vrste tekmovanj iz znanj in številnih športnih ter debatnih turnirjev nikakor ne zaostajamo niti na področju naravoslovnih ved. V četrtek, 23. 1. 2014, se je avtobus naših dijakov odpravil na drugo okroglo mizo o sintezni biologiji “Nova generacija raziskovalcev ved o življenju”. Popoldne na Prvi gimnaziji Celje so preživeli ob predavanjih svetovno priznanih strokovnjakov farmacije, biokemije ipd., ki so jim predstavili biološka zdravila, njihovo uporabo, postopke izdelave in proces pridobivanja patenta. Celoten postopek lahko traja do 10 let in stane milijardo dolarjev. Sledila je tudi debata o možnosti obveznega cepljenja, na kateri je sodelovala tudi naša ekipa in prepričljivo zagovarjala svoja stališča.
V večernih urah so se vrnili polni pozitivnih vtisov in novih naravoslovnih znanj, ki jih bodo s pridom uporabljali tudi na naslednji okrogli mizi. Slikovno gradivo pa si lahko ogledate na

http://www.medves.si/slike/ekskurzije/NGRVZ_OM_CE_2014/Index.htm.

okrogla miza

P. Adamič, 4. a

 

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE 2014

Del srednješolskega izobraževanja so tudi obvezne izbirne vsebine. Tako na GESŠ Trbovlje že nekaj let v ta namen pripravljamo različne vrste osveščanja in poučevanja o različnih temah. Letos smo za1. letnike splošne gimnazije pripravili zanimiva predavanja na temo zdravega in priporočljivega prehranjevanja ter življenja nasploh. Da smo na pravi poti, dokazujejo tudi mnenja staršev (ga. Polona Siter Drnovšek):

»Pošiljam pohvalo za pogumno izbrane vsebine, ki so jih imeli prvošolci v četrtek in petek. V mislih imam predvsem predavanje profesorice (Darja Užmah) o smutijih in družini Boutenko ter profesorja športne vzgoje (Andraž Borovšak) o dodatki k prehrani in, seveda, zadnje petkovo predavanje o presni hrani (g. Milan Hervol). Dijaki raje slišijo kaj »pametnega« od drugih ljudi, ne od staršev, tako da so vse te vsebine zelo na mestu!«

GobecNews

OBDAROVANJE OTROK 2013

Zabredli smo v novo leto, padli v obveznosti in se že (skoraj) popolnoma predali delu. Vendar leto, v katerega že strmimo in ni več jutrišnji dan, obljublja marsikaj. Nekateri zatrjujejo rešitve, razrešitev socialnih problemov, izhod iz finančne oz. gospodarske krize … A na naši šoli ne besedimo radi. Pristopimo k stvari in k delu ter opravimo želeno.

Pred prazniki smo tako opravili še enega izmed nizov dobrodelnih projektov na naši šoli – »Obdarovanje otrok«. Prireditev, katere cilj je bil obdariti družine, potrebne pomoči, se je odvila v petek,  20. decembra 2013, v telovadnici Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Otroci so z veseljem prišli in darila, ki smo jih skrbno pripravili dijaki in profesorji GESŠ Trbovlje, so jim bila predana. Program, ustvarjen le za njih, se je odvil brez težav. Vendar tisto, za kar smo vsi pridno delali dober mesec, je vendarle prišlo … Iskrice hvaležnosti otrok. Ko smo videli, da so se jim zasijale oči, smo vedeli, da smo na pravi poti. Trud je bil poplačan!

Naj se na tem mestu zahvalim vsem sodelujočim na prireditvi – dijakom, svetovalni službi, profesorjem, knjižničarki, ŠDS, GimTeamu in ostalim, ki so prispevali delček mozaika. Brez vas projekt ne bi živel!

Za zamudniško novoletno voščilo oz. željo pa bi si verjetno vsi želeli eno in edino, povezano s to prireditvijo: da bo takšnih prireditev, kjer pomagamo socialno šibkim, v bližnji prihodnosti čim manj!

Nejc Ašič, 3. a

Obdarovanje 2013obdarovanje 2013, 1

MAČEHOVSKO RAVNANJE Z OKOLJEM

Otroško nevednost so kruto pokončala ostra rezila znanja, morale, spoznanj in zavesti – svet ni več puhasta pravljica, svet je realnost in domišljija neupoštevanja vprašalnih stavkov o načinu dostojnega preživetja, privilegij bogatih, gledaliških mojstrov, ki vrvice odločitev vlečejo s temnega zaodrja pohlepne miselnosti človeštva. S pogledom sledim splavu s pogonom na upanje, ki zapušča obalo Libije in se približuje Lampedusi. Vprašaj. Na svoji majici čutim prstne odtise osemletnikov, ki so jo sešili. Vprašaj. Barack Obama je dobil Nobelovo nagrado za mir. Vprašaj? Ekonomska kriza. Vprašaj! Postaja mi slabo, dušim se v misli o neizogibnosti razelektritve dogajanja, zato odprem okno in prezračim sobo. Prezračim hišo. Na koncu bom prezračila še naravo. Odprla lino v vesolje in po kratkem obdobju preprosto prezračila še slednjega. Klicaj!

 Mačehovsko ravnanje z okoljem

Ljudje se zavedajo, da so majhne žrtve včasih potrebne za doseganje velikih sprememb, napredek in nova odkritja. Zaradi soodvisnosti sistemov na Zemlji se vrhunski dosežki na enem področju včasih odražajo s katastrofo na drugem in morda je prav to razlog, da se trenutno soočamo z okoljsko krizo, ko nam grozi, da svoj vir surovin, prostor za zadovoljevanje potreb ter življenje izpustimo iz rok in se odrečemo edinemu poznanemu načinu obstoja, ki je vezan na Zemljo … Umremo. Zavedanje, da okolje potemtakem ni majhna žrtev, pa še vedno ostaja anonimno neprisotno v glavah posameznikov, z zatajitvijo najmanjše enote družbe pa posledično zataji tudi slednja in svet utrpi velike poškodbe. Vprašanje o krutem ravnanju z okoljem bom raziskala na vseh treh nivojih (posameznik, družba, svet) in s pomočjo interdisciplinarnega pristopa pisanje poskušala združiti v zaokroženo celoto.

V času prazgodovine, v obdobju lovcev, ribičev in nabiralcev, so vse stvari, vzete iz okolja, vanj prešle v skoraj nespremenjeni obliki. Ljudje so meso pojedli in razgradili, iz kož sešili obleke, rogovje uporabili kot okras ali orožje in ob dotrajanosti svojih skromnih pripomočkov se je zdelo, kakor da bi žival razkosali ter odvrgli na različnih območjih. Saprofitske bakterije so snovi razgradile in tudi s pomočjo nitrifikacije obnovile hranilnost plodnih tal – vidni dokazi o prisotnosti človeka so bledeli in okolju dopustili, da vodi svoje ravnovesje. V ekosistem in prehranjevalne verige so se sicer vključili tudi ljudje, zgolj še ena veja v Darwinovi evolucijski teoriji, a občutnih sprememb (morda tudi zaradi maloštevilčnosti) ni bilo čutiti.

S postopnim ozaveščanjem delovanja, kontroliranjem nagona, naključnimi spoznanji, dolgo preučevanimi pojavi in sčasom pa se je pokazala prava razsežnost Homo sapiensa. Nevednost in mitološke razlage so zamenjala natančna merjenja in preverjene dogme. Človek je pokazal briljantno zmožnost procesiranja in urejanja podatkov, hkrati veliko željo, da svoja teoretična dognanja obudi še v življenje. Razcvet se je kazal tudi v industriji, poleg rudarstva, kmetijstva, naselij in prometa, ki so od nje odvisni, eni največjih virov onesnaževanja sodobnega časa. Parni stroj, razvoj železarske industrije, vodne statve, leteči tkalski čolniček in ostala odkritja industrijske revolucije so namigovala na namerno združevanje delavcev v tovarnah in organizirano, masovno proizvodnjo. Za trenutek je bilo mogoče odmisliti vse dotedanje probleme in z upanjem zreti v prihodnost. Enaindvajset – sekunda je minila in se v 21. stoletje vrnila kot grenak spomin na zanemarjanje okolja, razvoj potrošniške družbe in še vedno prisotno potratno, umazano, okolju neprijazno industrijo. Okoljevarstveniki so priskrbeli še statistične podatke onesnaženosti voda, zraka, zemlje in nepremišljena evforija je zamrla, zaradi znanja, nabranega v preteklih letih, pa hkrati opozorila na nujnost uporabe zelene energije, ki je predstavljala izpopolnjeno verzijo metod okolju neprijaznega načina pridobivanja snovi.

Menim, da prav zaradi postopnega razvijanja industrije danes lahko govorimo o HIGH-TECH, zelenih tovarnah, alternativnih virih energije in varčnejših načinih uporabe izdelkov, zato se preteklosti ne zdi smiselno obtoževati. Koncept eco-friendly technology ni padel z neba – težnja k razvoju v preteklosti je v morda upravičena in sedaj je čas, da jo obrnemo v težnjo k reševanju okolja. Kljub temu, da zgodovine ne moremo spremeniti in dragocenega časa ne smemo izgubljati s sodbami, pa lahko opazimo, da se je potrošniška miselnost družbe izoblikovala prav takrat. Prenažiranje z izdelki, tudi zaradi velike ponudbe, psihologov, ki stojijo za tristotimi reklamnimi plakati, videnimi vsak dan, manipulacije in tekmovanja z ostalimi udeleženci družbe ter modernostjo, aktualnostjo, postaja vsakdanje opravilo. Zunanja motivacija za kupovanje pa obrodi večanje količine smeti, ki je zaradi uporabe embalaž, namenjenih, da jih zavržemo, hitrega kvarjenja izdelkov in zahteve po posedovanju bleščečih, novih predmetov, recikliramo predolgo ali, z uporabo plastike, sploh ne.

V Pacifiku tako lebdi otok smeti, razsežnosti Teksasa, zaradi plastike v svetovnem morju vsako leto pogine 10.000 tjulnjev, kitov in želv, ter če bi potrošniško mrzlico razvili do te mere, kot jo neguje Amerika, bi potrebovali še 3 do 5 novih planetov. Podatek, da imamo samo enega, je verjetno kar neprimerno dodati.

Zgodovina je posameznika poučila o pomembnosti kupovanja, ki se z modelnim učenjem prenaša na naslednje generacije, in zagotavlja nespremenjen način delovanja človeka. Imetje se je zaradi želje korporacij po večjem zaslužku uveljavilo kot statusni simbol in sredstvo premika po socialni lestvici – in prav jaz moram biti prva v vasi, ki ji bo to uspelo. Pred sosedom, prijateljem, sokrajani, pred vsemi! Tako manipulacija na nivoju posameznika, s podpihovanjem boja urbanega sveta, privede do potrebe po kupovanju. Ker reklame ne delujejo samo name, pa lahko tak vzorec obnašanja opazimo tudi v družbi. Drznejši osebki, lastniki firm in megatovarn, s svojim pohlepom ustvarjajo tudi nenasitnost ostalih. Govorimo torej o dilemi denarja in okolja, ne o razvoju. Ta se pojavlja zgolj kot postranska škoda boja podjetij, ki si želijo prevlade na trgu, in so zato primorana razvijate vse boljše izdelke. Kje je klasično pogojevanje, spoznanje, da se prevelika potrošnja plača z naravno katastrofo? Kje instrumentalno učenje, ki nas za vsak vdih polutantov kaznuje s krajšim življenjem? Sklepu, da očitno ne cenimo okolja, sem že pritrdila. Morda so posamezniki le premalo poučeni ali povezani, da bi umiranje Zemlje občutili kot krivdo prepleta pokvarjene miselnosti in brezbrižnosti. Kljub temu pa se zavedamo, da iz narave črpamo surovine, v spremenjeni obliki z njimi polnimo trgovine in tako zadovoljujemo naše potrebe. Nespoštovanje okolja tako privede do slabših pogojev za življenje – ali za sebična bitja, kakršna očitno smo, to ni zadosten razlog, da bi nekaj spremenili? Nisem več otrok in pravljice so se že pred časom sesule v smog realnosti, pa se na sklep, da ne cenimo niti lastnega življenja, ne morem navaditi.

Če naj torej nadaljujemo z enakim, s krutim, z brezosebnim sistemom, z edinim, ki nam je zaradi neusmiljenosti pisan na kožo, potlej morajo najkonkurenčnejše tovarne pričeti z zeleno tehnologijo in tako svoje tekmece prisiliti v enako odločitev.

»In zakaj je to pomembno?«

»Ker brez Zemlje ne moremo živeti.«

»In zakaj je pomembno, da preživimo?«

»Ker smo v zgodovini, kljub napakam, dokazali, da smo pametna, perspektivna bitja. Zanima me, kaj vse bi še lahko odkrili, spoznali, osvetlili. S spoštovanjem okolja kot vrednote lahko razvijamo Zemlji prijazne izdelke in kot vrsta preživimo dovolj dolgo, da svoj potencial odkrijemo do popolnosti.«

Morda bi lahko s prioritiziranjem okolja čez 200 let rekli, da smo samo zaradi tega razvili neko novo, boljšo tehnologijo in je šele sedaj čas, da se osredotočimo na okolje. Morda bo našo samoaktualizacijo konstantna miselnost na čistost energije zavrla in omejila. Seveda pri vsaki odločitvi obstaja dvom in skrb. Včasih je pač potrebno tvegati. Včasih. Vendar ne takrat, ko lahko zaradi napačne odločitve izgubimo 7,046 milijard ljudi. Takrat naj bi se igralo »na ziher«.

Prezračiti narave ne morem, niti je ne moreta družba ali svet. Vse, kar lahko naredimo, je, da eliminiramo dejavnik, zaradi katerega bi bilo prezračevanje potrebno.

 

 

Maša Mlinarič, dijakinja 3. b GESŠ Trbovlje